Prihajamo iz Litije in Šmartna pri Litiji. Ime nosimo po znamenitem raziskovalcu in polihistorju Janezu Vajkardu Valvasorju, ki je na gradu Bogenšperk, kateri je v naši neposredni bližini, preživel dvajset let svojega življenja (1672 – 1692). Pojemo že od leta 1986. Prepevamo narodne, umetne, cerkvene, posvetne, tuje in zabavne pesmi.Oktet je začel z delom v januarju 1986. 4. marca smo imeli prvi nastop. Letos tako praznujemo 40. letnico svoje dela.

 

40 let Okteta Valvasor in Komorni zbor Valvasor. Kaj imata skupnega?

 

Pravzaprav ne vem natanko, kako in zakaj smo se ob neki priliki začeli pogovarjati o tem, da bi »skup spravili« pevski sestav, najraje oktet. Najbrž smo si rekli, eno zapojmo pa bomo videli. Nekako je bilo najbolj naravno, da bomo Anton, Marko in jaz peli »ta zgornje štime«, Andrej bo pa basiral. Ga še zdaj dražimo, da kdor ne zna peti, naj pa basira. Koliko in kako smo jih zapeli, je nekako povozil čas, nastala pa je želja, da idejo realiziramo. Začeli smo z iskanjem pevcev. Kmalu smo »shecali« prijatelje Jožeta, Acota in Janeza. Malček več časa smo potrebovali, da smo dobili basista. Pridružil se nam je Adi. Tako je nastala prva zasedba: 1. tenor Anton Sinigoj, Jože Mahkovec; 2. tenor Marko Kolšek, Janez Prašnikar; bariton Aco Gradišek, Franci Vidic in bas Andrej Štritof, Adi Češek. Za umetniško vodenje pa smo zaprosili prof. Janka Slimška. Zasedbo smo takrat poimenovali Litijski oktet, kasneje (1991) pa smo si nadeli ime Oktet Valvasor. Leta 1992 je umetniško vodenje prevzel Mitja Gobec, od leta 1995 pa to delo opravlja Jože Vidic. Takrat 21-letni mladenič je bil res mlad, vendar poln znanja in energije, ki jo je prenesel tudi na nas. Prav je, da na tem mestu omenim tudi ostale pevce, ki so v tem 40-letnem obdobju krajši ali daljši čas prepevali z nami. Ko so z leti zaključevali petje v oktetu Anton, Adi in Janez, so se nam postopoma pridružili Martin Fele, Marjan Končar in Rudi Vidic, kasneje tudi Tomaž Marn. Nekoliko krajše obdobje pa so v oktetu sodelovali še Darko Vidic (kasneje odšel k Slovenskemu oktetu), Franc Prijatelj, David Kastelic, Sandi Sojer, Jože Prijatelj in Aleš Ahčin. V zadnjem obdobju pa so nam občasno priskočili na pomoč tudi Vid Sinigoj, Miha Klopčar in Gašper Vidic. S harmoniko pa sta z nami večkrat sodelovala Vili Kralj in predvsem Marko Krebs. Valvasorjevci smo v vseh teh letih ob raznih prilikah prepevali predvsem v našem okolju, precej nastopov smo imeli tudi širom Slovenije in zamejstva, nekaj malega tudi širše v Evropi. Najbolj pa se nam je vsekakor vtisnilo v spomin gostovanje daljnega leta 2003 v Kanadi in Združenih državah Amerike. To je bilo res nepozabno - in tudi naporno. In za konec. Postarali smo se. Na povabilo k sodelovanju v oktetu se mladi niso odzvali. Ko pa smo prišli na idejo, da za nastop na Festivalu Bogenšperk 2024 poskušamo s projektnim zborom, so se na naše vabilo presenetljivo odzvali v kar velikem številu. Nastop je uspel, projektna ideja je meso postala in tako smo uspeli žlahtno moško prepevanje v naši okolici podaljšati še naprej – splovili smo Komorni zbor Valvasor. Obenem je to lahko uspešen vzorec medgeneracijskega sodelovanja v tej dejavnosti. Seveda pa ne morem mimo pomembnega dejstva: v veliki meri krivdo za to nosi naš umetniški, Jože Vidic.